Živeti v tehnološki družbi danes pomeni uživati v ugodju, ki ga prinaša in sanjariti o njenem potencialu. Obenem pomeni premišljevati o pasteh in spremembah, ki se nam zdijo vse prej kot naravne. Pomeni iskati novo definicijo človeka v svetu umetne inteligence, iskati nov način kako opredelimo resnično in kako izmišljeno. Vsekakor pa živeti digitalno dobo danes od nas zahteva razumeti, kako smo do sem sploh prišli.

Zgodovina je naša največja učiteljica, zato je še kako pomembno, da se seznanimo z mislimi, ki so jih mislili ustvarjalci naše ga digitalnega sveta, njihovimi najdrznejšimi sanjami in njihovimi zadržki.

Briljanten britanski matematik, Alan Turing, ki velja za enega od očetov računalniške znanosti je svoja razmišljanja o zmogljivosti strojev, ki prihajajo, ubesedil v nizu esejev, zapisov in pogovorov, preko katerih je svojo vizijo podajal sodobnikom. A tudi, ko ga beremo z odmikom več kot sedmih desetletij, se pronicljivost njegovih razmislekov ne izgubi.

Marsikatero vprašanje, ki si ga je postavlja Turing v letih po 2. svetovni vojni, se danes vrača kot izjemno aktualno. Odločiti se moramo namreč, kdo smo in kam gremo, ter kako se bo naša doba zapisala v zgodovino.

Gaja Zornada,

direktorica Računalniškega muzeja