Sredi dneva

Mark in Mia sta sedela na Milenini klopci v kampu sredi dneva. Nagnila sta se drug k drugemu in se čutno poljubila, nato sta se rahlo odmaknila. Mia se mu je nasmehnila in ga pogledala, Mark pa je spustil pogled, kot da bi ga nekaj tiščalo.

»Ali te skrbi, kaj bo babi rekla?« je vprašala z rahlo nagajivostjo v glasu.

Za hip se je nasmehnil, potem se je zresnil. »Ja, seveda. Ne, samo … glej, oprosti, ne bi rad, da bi mislila, da …«

Opazovala ga je s toplim, skoraj zabavanim pogledom. »Mhm … kaj pa mislim – po tvoje?«

Še bolj je obnemel. »Nič. Mislim, seveda ne vem. Samo … ne bi te rad zavajal.«

»Zavajal?« je dvignila obrvi.

Resno je prikimal. »Prej sva govorila o mojih starih starših in o vsem tem, kajne? Zdaj nisem pripravljen na resno zvezo.«

Planila je v smeh. »Aha, to! Joj, škoda, ker jaz sem pa ravno hotela poklicati tato, kdaj ima čas, da ga še danes prideš prosit za mojo roko.«

Postalo mu je nerodno, ona pa se mu je nežno nasmehnila in mu z dlanjo pogladila lice. »Mark, skuliraj se no – saj je bil le poljub, ane?« je rekla in se navihano zasmehnila. »Ampak slab pa ni bil, ne?«

Odleglo mu je in sproščeno se je nasmehnil.