Najin sin

BB in Julija sta sredi dneva sedela za mizo v jedilnici njenega stanovanja. BB je osupel strmel vanjo, ona pa mu je samozavestno vračala pogled. Ko je molk predolgo trajal, je Julija počasi rekla: »Bojan, Mark je tvoj sin. Najin sin je.«

BB je posmehljivo pihnil, se naslonil nazaj in jo z začudenjem pogledal. »Kakšen mizeren poskus izsiljevanja je zdaj to? Jeseni bo osemindvajset let, odkar sem odšel iz Slovenije – tvoj sin pa je star koliko? Največ petindvajset?«

Julija se ni zmedla. Mirno je prikimala. »Točno: decembra bo petindvajset.«

BB je samoumevno prikimal. »Si res mislila, da tega ne bom znal izračunati?«